• LITERARNI NATEČAJ ZA ANGELSKO ZGODBO 2021

ANGELSKO VARSTVO zgodba št. 20

Dogodek, ki ga bom opisala, se je zgodil približno pred tremi desetletji.

Rodilo se je mrzlo zimsko jutro. Pokrajino in ceste je pobelil sneg. Bilo ga je ravno toliko, da bi lahko oviral nemoteno vožnjo.

Bila je nedelja. Kot vsako do takrat, smo z mamo, sinom in hčerko nameravali k maši v približno štiri kilometre oddaljeno cerkev.

Star fičo, ki je bil pri hiši, se ni mogel pohvaliti z dostojnimi pnevmatikami, a me to takrat ni toliko skrbelo, saj sem bila prepričana, da bo po makadamu vseeno dober oprijem. Zime pa že od nekdaj nisem imela rada na cesti, kar malo strah me je bilo.

Uredila sem otroka, na štedilniku odmaknila juho, da je počasi vrela, nato sem odšla do avtomobila in zagnala motor. Hotela sem ga vsaj malo ogreti.

Malo pred pol deseto uro so mama in otroci prisedli in speljala sem po cesti, ki je vodila po ravnini do glavne. Kmalu sem ugotovila, da vozne razmere niso najboljše. Previdno sem dodajala plin in dospeli smo do glavnega križišča. Tam se cesta prevesi navzdol. Vedela sem, da sploh ne smem zavirati, da ne bo postalo še bolj nevarno.

Na začetku je bilo vse v redu, nato pa smo začeli pospešeno drseti. Najbrž sem se ustrašila in pohodila še zavoro in že smo drveli.

Dirjali smo naravnost proti okroglemu betonskemu pretočnemu zbiralniku za vodo, ki je bil tik ob naši poti, zraven pa je raslo še nekaj debelih hrastov.

»Joj, kako bo počilo!« mi je šlo skozi misli v tistih sekundah.

»Kaj se bo zgodilo z nami?«

Zaprla sem oči in se vdala v usodo, saj nisem mogla ničesar več preprečiti.

Zdaj zdaj bomo trčili, hudo bo.

Nato smo se sunkovito ustavili tik pred hrastom, ob drugem pa smo odlomili ogledalo. Kot bi nas dobra nevidna sila prikovala na mesto. Velika debela korenina, ki je do takrat še nikoli nisem opazila ob poti, nas je zadržala, da se nismo z vso močjo zaleteli v drevo.

Neverjetno hitro smo vsi poskakali iz avta. Bilo mi je slabo in začele so se mi tresti noge.

V tistem hipu se še nisem zavedala, da so bili na delu angeli, pozneje sem uvidela vso veličino njihovega dela in varstva.

Z avtom poti nismo mogli nadaljevati, saj ga je korenina res močno držala, tako, da je bila potrebna pomoč, da smo ga kasneje spravili nazaj na cesto. Vsekakor smo jo dobro odnesli. Najbrž je k temu pripomogla tudi molitev, ki smo jo vsak dan namenili angelu varuhu. Otroka sta se je naučila že v najnežnejših letih in očitno zares deluje. O tem sem prepričana brez vsakega dvoma.


M. B. za

LITERARNI NATEČAJ ZA ANGELSKO ZGODBO 2021



36 views0 comments

Recent Posts

See All