• LITERARNI NATEČAJ ZA ANGELSKO ZGODBO 2021

KLETNI ANGEL zgodba št. 38

Pred skoraj tridesetimi leti sva se z možem Stankom odločila posaditi vinograd na strmem pobočju, ki sva ga dobila od njegovega očeta. Skupaj sva ga obdelovala, škropila, kosila. Rada sva kosila na roke, po starem, s koso. Vsak v svoji vrsti sva tekmovala, kateri bo hitrejši, zraven pa se pogovarjala in delala načrte za bodočnost. Tudi v klet me je vedno vzel zraven in me učil kletarjenja. Vedno je rad rekel, naj jaz povem, kako bi kakšno delo naredila. Hotel je, da se odločam o vsem, kar se bo delalo pri hiši in v gorici. Pa mi je čez leta vse to še kako prav prišlo. Kmalu po oseminpetdesetem letu je moj Stanko umrl zaradi možganske kapi. Bilo je kak mesec po trgatvi.

Takrat mi je bilo kletarjenje zadnje, kar sem si želela delati. Več kot mesec dni nisem hotela iti v klet prekontrolirat vina. Za to sem prosila svaka. Za mene je bil takrat zanimiv le kavč, blazina v dnevni sobi v katero sem lahko jokala in knjige o angelih in življenju po smrti.

Sredi decembra sem končno zbrala pogum in se odpravila v gorico. S težavo sem odklenila kletna vrata in v solzah vstopila. Sedla sem na stopnice in zakopala obraz v dlani in hlipala. Medtem je na steni ugasnila in se znova prižgala žarnica. Nekajkrat se je ponovilo. Začutila sem, da je to neki znak, mogoče pozdrav, opozorilo. Po moževi smrti sem večkrat dobivala sporočila v obliki prebliskov, sporočil, kaj moram še postoriti. Vedno sem vedela, da mi jih pošilja moj Angel v nebesih. Tako sem ga imenovala.

Od tistega dne naprej sem ob vstopu v klet vedno pogledala proti žarnici, ki je včasih bolj, včasih manj utripala. Vedela sem, da me s to žarnico pozdravlja moj pokojni mož. Pozdravila sem, se potožila, ga okregala, ker me je pustil samo z vsem delom in skrbmi, ki sem jim bila komajda kos. Vrgla sem mu poljub, kar delam še zdaj. Marsikdaj se je našel kdo, ki mi je hotel menjati žarnico, vendar nisem nikomur pustila vzeti tega najinega orodja za sporazumevanje. Po tem, kako močno je utripala žarnica, sem vedela, kako resno moram vzeti sporočilo. Premerila sem vinske parametre in pravočasno ukrepala, da se ni katero vino pokvarilo. Vedno sem ugotovila, kaj mi hoče povedati. Dobro sem ga poznala še od takrat, ko je bil ob meni. Tako je že skoraj pet let, žarnica pa še vedno utripa.

V tem času sem v gorah spoznala Bojana, s katerim zdaj živim. Skupaj obdelujeva vinograd, kletarjenje pa je ostalo moje opravilo. Angel v kleti naju še vedno pozdravlja. Vanj verjame tudi Bojan, še posebej po dogodku, ki se nama je pred kratkim zgodil.

Bilo je pozimi in bilo je treba pretočiti vino. Odpravila sva se v gorico in se lotila dela. Tokrat mi je Bojan pomagal. Vino je bilo po sortah v več cisternah. Pretočila sva vse cisterne, razen ene, ki je bila največja. Hotela sem ga pustiti ne pretočenega, da bi se še malo očistilo. Pospravila in pomila sva vso posodje, ki sva ga potrebovala pri pretoku. Pomila in pometla sva tudi tla. Zadovoljna sva bila z opravljenim delom. Nekdo pa ni bil istega mnenja. Moj Angel je neutrudno utripal z žarnico. »Kaj je le narobe?« me je prešinilo. Pogled mi je obstal na podstavku tiste največje cisterne, ki je nisva pretočila. Opazila sem penice okrog varjenega mesta. Stopila sem bližje in opazila mokro mesto pod mestom penjenja. Pogledala sem Bojana. Oba sva vedela, kaj morava storiti. Lotila sva se dela in pretočila vino v drugo cisterno. Vedela sva, da nama je moj Angel Varuh rešil dvesto litrov vina. Tisti dan žarnica ni več utripala.


Dušica za

LITERARNI NATEČAJ ZA ANGELSKO ZGODBO 2021




218 views0 comments

Recent Posts

See All