• LITERARNI NATEČAJ ZA ANGELSKO ZGODBO 2021

LUČKA zgodba št. 88

Uro pred polnočjo se je rudar Peter po popoldanskem šihtu z utrujenimi koraki prigrizel po strmem

bregu. Na ravnini je obstal in težko lovil sapo. Pogled mu je splaval po golem pobočju dol v dolino,

kjer so kot drobne kresnice migotale lučke na industrijskem obratu. Luna je bila nocoj posebej svetla,

zato je bila karbidovka* v njegovi roki ugasnjena. Le še nekaj korakov ga je ločilo do domačije, ki se je

skrivala takoj za ovinkom. Spokojni mir je bilo čutiti v zraku. Še malo, pa mu bo nasproti pritekel

čuvaj Runo in veselo mahal z repom. Hiša ga bo kot običajno pričakala v temi, saj domači ob tej uri že

spijo.

Ob takem na pol meditativnem stanju se mu je na poti pokazala drobna modra lučka. Brlela je v zraku

in se pomikala pred njim po stezi, kot bi mu kazala smer.

»Saj vendar ne sanjam pri budnem telesu,« je zmedeno pomislil in si pomel oči. Zdaj je v mraku na

cesti, med belimi brezami, zagledal najmlajšo, dvoletno Lucijio. Bosa, v beli oblekici je stopicala pred

njim, z modro lučko v roki. Njeni zlati kodrčki so se ob polni luni srebrno svetlikali. Preden jo je uspel

vzeti v naročje, se je drobna postava izgubila v noč. Za ovinkom je zagledal hišo, razsvetljeno od

vrha do tal. Že od daleč je opazil nekaj temnih postav okrog hiše. Runo je milo zacvilil, ko ga je mimo

pasje ute poneslo skozi široko odprta vrata v hišo.

Drobna Lucija je ležala na postelji, med belimi lilijami. Prižgane svečke so zatrepetale, ko se je oziral

naokrog po jokajočih obrazih domačih.

»V veliki mlaki zadaj za štalo je utonila. Bil je že mrak,« je slišal govoriti soseda, ki ga je trdno zgrabil

za ramena, preden se je v šoku zrušil na posteljo ob mrtvi hčerki.


…………………….


Desetletja kasneje sem Lucijino starejšo sestro Ančko srečala na pikniku lokalnega društva. Takoj sva

se prepoznali, saj smo se v otroških letih veliko družili. Najina očeta sta bila stanovska tovariša, knapa

in pot do njihovega doma je vodila mimo naše hiše. Vedela sem, da jim je kmalu po tragični izgubi

Lucije zaradi udara strele zgorela še domačija. Preselili so se v knapovski havz* v dolino. Tudi jaz sem

si ustvarila dom v drugem kraju, zato sva si imeli veliko povedati.

»Kako je kaj gori na vašem vrhu? Po tistem požaru se nikoli več nisem vrnila,« sem jo hitela

spraševati.

»Pred nekaj leti smo se otroci odločili in porušili požganino. Brat je postavil manjšo brunarico, jaz pa

pred hišo gojim lilije, v spomin na mamo, ki jih je imela tako rada,« se je pohvalila.

»Rada bi se še enkrat sprehodila skozi brezov gaj do vaše domačije!«

»Le pridi, za vikend smo običajno gori. A le čez dan. Ko zaide sonce, se hitro poberemo v dolino.

Neka čudna napetost se pojavi v zraku in krošnje dreves skrivnostno zašumijo. Saj ne znam prav

opisati,« se je Ančka zresnila in zamišljena utihnila.


*karbidovka – rudarska svetilka

*knapovski havz – večstanovanjska hiša rudarskih družin


Ivana P. za

LITERARNI NATEČAJ ZA ANGELSKO ZGODBO 2021




44 views0 comments

Recent Posts

See All