• LITERARNI NATEČAJ ZA ANGELSKO ZGODBO 2021

MED NAMI SO ANGELI zgodba št. 76

Domala vsi prebivalci zemeljske oble smo pred dobrim letom dni doživeli obisk skrivnostnega sovražnika - virusa, ki je zasejal med nas strah bolezen trpljenje in smrt. Težak je že sam občutek na dnu duše, ko vemo, da nismo nikjer varni pred njim in mu tudi vrhunska znanstvena dognanja še vedno niso popolnoma kos. To nas vzbuja dvom in misli na negotovo prihodnost nas samih, naših dragih, zlasti seveda otrok.

Vprašanju, kaj imajo te znane in priznane ugotovitve skupnega z angelskimi zgodbami, sledi jasen odgovor. Prav v tem času, ko nas spremljajo nešteti pojavi, ki so novi v našem življenju ter povzročajo pretežno stalen nemir, zelo potrebujemo pomiritev in vsaj malo vere v sprejemljivo prihodnost.

Sedaj se marsikdo spomni, kako je kot otrok pred spanjem recitiral lepo pesem: Ljubi angel moj... in ko so se nam dogajale kakšne hude izkušnje, pa smo jih srečno prestali ali se jim izognili, slišimo velikokrat, ali pa si tudi samo rečemo, da so nas obvarovali angeli. Pa mnogo nas je tudi, ki se strinjamo in se raznežnimo ob prelepi Abbini pesmi ˝Verujem v angele...˝

Da, zelo pomembno je verovati v vse dobro, kar nam prinaša življenje, zlasti to, kar je v ljudeh, ki jim je v veselje narediti kaj dobrega tudi za druge. Lahko pripišemo taka ravnanja prav angelskim lastnostim takih ljudi. Pav oni s svojim pristopom lajšajo, v tem času dodatno obremenjenim soljudem, njihovo bivanje.

Tudi v našem Domu starejših imamo srečo, da so takšni ljudje dejavni na vseh položajih, od najvišjega, ožjega in širšega ter vseh ostalih, ki so dejansko prepleteni z vso možno skrbjo za dobro stanujočih v tem Domu.

V iskreni žilji, da bi tako stanje prevladovalo v naši družbi, zlasti v situacijah, posvečenih dejavnostim za zdravje v najširšem smislu, naj bo kot miselni utrinek naslednja zgodba:

MED NAMI SO ANGELI

Bolnica. Nočni obhod zdravnika in medicinske sestre. Zdravnik v protivirusni opravi, sestra prav tako. Oba z zakritima obrazoma do dobrohotnih oči. Zdravnik postoji ob postelji, kjer leži izsušeno telo stare gospe.

Ko gleda to, od bolezni izmučeno telo, se spomni na svojo mamo, ki je za svoja leta še dosti trdna, ker je zdrava. Kakšna sreča! Da bi le še dolgo bilo tako, saj je brez primere, kako znajo prave matere imeti rade svoje otroke, kolikor starejše so. Morda se jim otrok v letih približuje, čeprav si ob enem še vedno zanje tisti neugnani fantek sli punčka, ki ju je treba kar naprej opominjati. Zakaj se na primer zgodi, če se nekaj časa on in mati ne vidita, da se med tem malo porediš, pa pravi ona: ˝Ti premalo ješ, ne vidiš, da si shujšal.˝

Tako zatopljen v misli, ki so vedno prijetne je stal ob bolniški postelji, dobro vedoč, kako je s staro gospo. Ni smel pomisliti, da bi tu ležala njegova mati - ne, ni prav, da sploh kdo na vetu, težko bolan kar leži, brez upanja, nepremično sam - oh, no, saj sem zdravnik, jaz sem tisti, ki se neprestano borim proti bolezni in to v svojem imenu, na račun življenja.

Ugotovil je, da je bolnicino stanje sicer umirjeno, da pa gospa neizprosno odhaja. Tiho ji je želel, da bi bil njen odhod v nezavedanju, da bi zaspala.

Prav tedaj so se medle oči ležeče žene odprle.

Dahnila je: - Gospod doktor, naj ne zaspim

On: Pa le mirno zaspite

Ona: Veste, moj sin ima danes rojstni dan, Poseben dan zame je to. Upala sem, da ga bom doživela.

On: Lepo, lepo, gospa, zdaj pa le mirno zaspite.

Potem je izrekel še nekaj drobnih, dobrohotnih laži, ki jih bolniki sicer spregledajo, pa raje verjamejo, kot kaj več vedo.

Ko je že hotel oditi za sestro se je zopet zaslišalo: ˝Veste, moj sin je že umrl. Zakaj se to materi zgodi? Ja, pa tak je bil, kot vi. Prav tako velik in lep. In mislim, da je imel tudi toliko let.

On: No res mi je žal gospa. Toda glejte, zdaj ste dobili zdravila in v lepih mislih res zaspite.

Hitro se je obrnil in krenil za sestro pa je zaslišal slabotni glas, ki ga je zopet poklical. Ko se je obrnil je videl izpod rjuhe štrlečo suho roko in besede so bile tresoče:

- Vi ste bili moj Angel, naj vam zaželim vse dobro!

V obe svoji mehki, topli roki je prijel to nebogljeno ročico in rekel:

- Srečno pa mirno, lepo noč vam želim.

Nato je hitro odšel k naslednji človeški usodi.


Staro gospo so angeli še to noč odnesli k svojemu sinu.


L. L. za:

LITERARNI NATEČAJ ZA ANGELSKO ZGODBO 2021


19 views0 comments

Recent Posts

See All