• LITERARNI NATEČAJ ZA ANGELSKO ZGODBO 2021

MODRI METULJ zgodba št. 50

Pravijo, da se duše rajnkih, ki so našle svoj mir, pogosto vrnejo obiskat svoje drage.

Priletijo kot metulji in jim tako sporočijo, da je z njimi vse v redu.

Kmalu po mamini smrti sva se s sestro odpravili na izlet. Na mami ljubi Grossglockner.

Malo pred končnim ciljem sva se ustavili ob slapu. Stena s padajočo planinsko vodo je

dobesedno ovita v nežno osvežujočo prho. Tisočero kapljic se v igri s sončno svetlobo

spreminja v mavrične barve.

Občudovali sva čudovit razgled. Cvetoči travniki so ustvarjali dišečo simfonijo prijetnih

vonjav. Tu in tam so žuboreči potočki rezali planjavo. Pred svojimi rovi so se sončili

svizci. V zraku so poplesavali modri metulji. Krhki in nežni, občutljivi in mehkokrili, so

se lovili. Začutila sem svobodo in v mislih zaplesala z njimi. Tja gor, v nebo.

Eden od metuljev se je ločil od svoje skupine. Poplesaval je okrog mene. Poljubil me

je na lice in se dolgo zadržal. Od mene je zaplesal in se ustavil na sestrinem licu. Svoj

ljubkovalni obred je nekajkrat ponovil. Od mene k sestri in nazaj.

»To je mama,« sem komaj slišno šepnila sestri.

Neopisljiva čarobnost se je zrcalila iz posnetkov, ki sva jih naredili ob pravem trenutku.

Še močno pod vtisom dogodka sva nadaljevali pot.

Vendar, ob sedanju v avtomobil je bil metulj spet z nami. Usedel se je na sestrino ramo

in se med vožnjo ni premaknil. Na cilju, zgoraj pred garažno hišo, sva odprli okno

avtomobila in mu nežno prigovarjali:

»Vrni se v svobodo!«

Nekako obotavljajoče je metulj odletel.

Doma sva želeli čarovnijo pokazati še drugim. Toda – posnetkov z metuljem ni bilo

več. Kar izginili so. Skrivnostno in nerazložljivo so izginili. Vsi drugi posnetki so bili na

aparatu, le modri metulj je izginil.

Mama si je ob zadnjem obisku teh krajev pobožno zaželela: »Tu bi pa za vedno ostala!«


I. P. za


LITERARNI NATEČAJ ZA ANGELSKO ZGODBO 2021




57 views0 comments

Recent Posts

See All