• LITERARNI NATEČAJ ZA ANGELSKO ZGODBO 2021

MOJ SVET, MOJE VESOLJE zgodba št. 57

Misli se mi vrtinčijo, ko pomislim, kateri dogodek je tisti, ki bi ga želela izpostaviti? Kateri je tisti, ki se je zasidral globoko, ki ostaja in vedno znova prikliče iste občutke?

Ne gre za dogodek, gre za prelomnice v mojem življenju, ki so ga izoblikovale do tega trenutka. In ker so tako pomembne, so del mene.

Vsekakor se je najprej zgodila moja duša dvojčica. Oseba, s katero sem že več kot polovico svojega življenja. Moj najboljši prijatelj, moj partner. Oseba, ki ji lahko zaupam, ki me pozna, me razjezi, užalosti, nasmeje, potolaži, osreči. Oseba, ki jo imam še vedno neizmerno rada, globoko, predano. Ko najstniška zatrapanost postane zaljubljenost, ki se razvije v nekaj več, pa vendar – ko ob osebi, ki jo imaš ob sebi že toliko časa, še vedno začutiš metuljčke v trebuhu. Ko ni le duša dvojčica, temveč tudi sopotnik. Ker ni ob tebi, ker pač je, temveč zato, ker želi biti. Ker še vedno čutiš, da lahko rečeš: »Rada te imam«, zato ker tako misliš in ne zato, ker je to samoumevno. Ko boli, ko pomisliš, da bi lahko osebo izgubil. Ko sediš v tišini, nekje, ker ti je prijetno, da zgolj si v njeni bližini in se zaveš, da si tukaj in zdaj in si ne želiš biti nikjer drugje. Da težave niso tako zastrašujoče, kot se včasih zdijo, da ne potrebuješ materialne polnosti, ker čutiš, da imaš pravzaprav vse, kar si lahko želiš. Srečo, ki se toplo razliva od znotraj navzven. Ko se ozreš nazaj in ne bi spremenil popolnoma ničesar.

In ko se zgodi otrok – ko vesolje dveh postane vesolje treh, vesolje štirih. Ko se bojiš, če boš lahko čutil takšno predanost tudi do otrok. Nisem se zaljubila v svoji deklici, ko sem ju nosila pod srcem in ne v trenutku, ko sta se rodili. Takrat sem se lahko le čudila – kako neverjetno je, da sva ustvarila osebici, popolnoma izpopolnjeni že ob rojstvu. In kako je prišel počasi tudi občutek popolne ljubezni, ki se krepi, ko deklici rasteta. Kako neverjetno popolno je gledati otroke, ker zgolj so. Ko zakoplješ svoj obraz v njihov vrat, globoko vdihneš poznani vonj in veš, da si doma. Kako neverjetno globoko čustvo se rodi čisto vsakič, ko te otrok stisne v objem, poišče tvojo bližino in kako ni lepšega, ko ti otrok reče, da te ima rad. Ker tako čuti. Kako globoko čutiš njihovo žalost in kako se te globoko dotakne njihova sreča.

In veš, da si nekaj naredil v svojem življenju prav, da si pravzaprav najsrečnejša oseba v celem vesolju, ker veš, da je za popolnost dovolj, da obstajaš, da si skupaj in da tiste drobne nežnosti, pozornosti in trenutki naredijo tvoje življenje popolno. Da je moj trenutek popolnosti takšen, da sem lahko v tišini v družbi moje družine, ko smo vsi zadovoljni. Ko zapreš oči, čutiš, kako ti sonce boža obraz, slišiš prijetno tišino in čutiš pomirjujočo bližino, ko te v objem stisne tvoj partner, k tebi pa se privije otrok zato, ker se ob tem počuti prijetno.


To so trenutki, ki odtehtajo vse. Ko imaš ob sebi osebe, ki jih imaš rad takšne, kot so in ne takšne, kot bi lahko bile. Ki te imajo rade tudi zaradi pomanjkljivosti. Ker naredijo tudi napake življenje takšno, kot je. Ker ti dajo možnost, da imaš rad in si ljubljen.

Zavedanje, da to imam, je moja izkušnja, ki je nad vsemi izkušnjami. Spoznanje, ki te razsvetli, kako lepo je lahko življenje. Hvaležna sem, hvaležna za vsak trenutek, ki mi je podarjen. Meni predstavljajo angele poosebljena bitja, ki živijo v ljudeh. V tistih, ki so se me dotaknili. Malo je takšnih, ki pustijo odtis v tvoji duši…ti so zagotovo moji angeli.


Tina R. za

LITERARNI NATEČAJ ZA ANGELSKO ZGODBO 2021




22 views0 comments

Recent Posts

See All