• LITERARNI NATEČAJ ZA ANGELSKO ZGODBO 2021

MOJA KOKOŠKA PIPA zgodba št. 14

»Pipa, Pipa!« Že tretjič jo kličem. Vedno se mi na prvi klic oglasi s svojim Kooo, ali kok, kok.

»Mama, a ti veš, kje bi bila Pipa?«

»Ti pa tvoja Pipa. Že spet si iz hleba grebla sredico.« Kruhovo sredico hitro vtaknem v žep in mami pokažem prazne dlani.

»Le čakaj, živali krmit s kruhom je greh,« in mi zažuga. Spet grem na dvorišče in v skednju slišim kokodakanje. To ne more biti Pipa. Botra je rekla, da bo v začetku jeseni začela leči jajca, zdaj so pa še počitnice. Še enkrat jo pokličem. Kokodakanje je še bolj glasno in grem za glasom. V najbolj temnem kotu skednja stoji Pipa, v gnezdu poleg nje pa leži jajce.

»Ja Pipa, pridna Pipa.« Pobožam jo. Otresa si perje, ne mara božanja. Na tla ji nadrobim kruh, pobere grudico, jo položi predme in ponuja:

»Tuptuptup«

»Ne, le ti pojej. Tebi sem prinesla,« ji rečem. Sedem v seno in jo denem poleg sebe. Poberem jajček iz gnezda. Topel je še. Na eni strani je topo zaobljen, na drugi bolj koničast. Tudi Pipa si ga ogleduje.

»To je najlepši jajček,« rečem. Takrat na odebeljenem delu opazim majhen krvav madež.

» Pipa, je bilo zalo hudo, ko si ga izlega?«

»Krrrrkrrr.«

»Tako hitro si zrasla. Ko sem te za veliko noč dobila od botre, si bila majhna puhasta kepica. Nismo vedeli, ali boš petelinček ali kokoška. Pa se je kmalu pokazalo, da ne boš kikirikala.« Pipi postane dolgčas, reče samo:

»Kokoko,« iztegne desno perut in s kljunom brska med perjem.

»Iz gajb za krompir sem ti napravila štalco, v okrušeni skodelici ti prinašala vodo, ti pa si kar naprej čivkala.«

»Kakaka«

»Samo zdrob si znala jesti. Nasula sem ga na deščico in s prstom trkala po njej. Mama koklja menda tako kliče svoje piščančke. Pridno si ubogala in zobala.«

»Kok, kok!

»Ko sva šli na sprehod, sem te dala v žep, da si bila na toplem in varnem, ti pa si se mi skoraj vedno pokakala.«

»Kaakaakaa.«

»Packa si bila. Mama je rekla, naj sama perem tvoje drekce. Jaz pa sem rekla, da si še dojenček in vsi dojenčki to delajo.«

»Koo kokoog«

»Jutri boš pa ves dopoldan sama, jaz moram zopet v šolo. Šele popoldan ti bom prinesla kruhove drobtine. In ne hodi na cesto!«

»Kokoko.«

Vsak dan me čaka na dvorišču pred vhodom. Jaz pa ji nadrobim kruhovo sredice, ki jo prinesem od šolske malice. Nekoč mi mama reče, da jo je videla na cesti. Pokličem Pipo, si jo dam na krilo in ji zažugam:

»Sem ti rekla, ne hodi na cesto! Ali pa te bom zaprla v štalco in boš ves dan zaprta.« Dvakrat s kljunom potrka po roki, s katero sem žugala.

Pride zima, ko zleže jajček le vsakih nekaj dni, pa poletje in spet zima in velika noč. Botra mi prinese darilo Knjiga o kokoših. Ogledujem si slike kokoši, petelinov, berem nekaj o njihovi hrani. O, groza! Piše: kokoši ležejo jajca dve leti, potem postanejo lene in jih … Živijo lahko do pet let. Knjigo spravim pod omaro, nočem je več videti. Nikoli nisem razmišljala, da bi Pipa kdaj umrla. Dve leti jo že imam. Kaj bo z njo? Čez tri leta bo pa tako umrla. Zdaj na Pipo še bolj pazim. Po pouku vedno tečem domov. Vem, da me že težko čaka.

Jesen je že. Dežuje, vsa mokra pritečem na dvorišče. Ne grem v stanovanje, ampak najprej v torbi poiščem kruh in kličem:

»Pipa, Pipa!« Oglasi se mama:

»Pipo je povozil avto,« reče odrezavo. Zajočem, tulim, kličem:

»Pipa, moja zlata Pipa. Moj ljubi angel. Kje je?«

»Pokopali smo jo,« mama spet hladno odgovori. Še bolj jočem in grem v štalco. Vonj po Pipi me pomirja. Zberem njena peresca, jih zložim v mojo najlepšo, roza nogavičko in si jo dam v posteljo.

Naslednji dan je za kosilo pečena perutnina. Ne dotaknem se jedi in grem bruhat.


Že nekaj let sem upokojena. Še vedno pa od časa do časa čutim, kako mi nekaj mehkega lega na srce. Nasmehnem se in rečem: »Pipa, kako sem te vesela.«


ivhara za

LITERARNI NATEČAJ ZA ANGELSKO ZGODBO 2021





17 views0 comments

Recent Posts

See All