• LITERARNI NATEČAJ ZA ANGELSKO ZGODBO 2021

NEKAJ MOJIH ANGELSKIH ZGODB zgodba št. 79

Nekateri ljudje menijo, da gre v življenju vse po naravnih zakonitostih, tako v dobrem kot v slabem. Na potek lahko vplivajo le genske danosti, bolj ali manj slučajne okoliščine ali pa človek sam. Drugi bolj poudarjajo neko usodo, Božjo voljo ali pa vpliv angelov, zlasti angela varuha, ki naj bi ga imel vsak človek. Naj bo tako ali drugače, modremu in izkušenemu človeku se pogosto vendarle zdi, da je tudi v pogledu angelov nekaj resnice. Zlasti pri otrocih. Naj vam v skromen, subjektiven dokaz navedem nekaj mojih angelskih zgodb.

Že oče (z njim pa tudi jaz) bi jo bil verjetno slabo odnesel brez angela varuha, ko je še kot majhen otrok nekoč na glavo omahnil skozi okno domače hiše nekaj metrov visoko na trda tla. Njegova mama je bila prepričana, da si je najmanj kaj zlomil, če se ni zgodilo še kaj hujšega. Odhitela je ponj v silnem strahu, pa seveda tudi v vroči molitvi k Bogu in angelu varuhu. Kako je bila srečna, ko ji je sinček sam prihitel naproti. Tokrat se ji je iz prsi spontano izvila iskrena zahvala.

Ko je bil moj mlajši brat še majhen in se je rad potikal kje po domačiji, se je nekoč nenadoma iz domačega mlina na elektriko razlegel malčkov presunljiv krik. Verjetno ga je kaj lovilo ali pa že prijemalo. Ko je oče, ki se je nekaj mudil v svinjaku, to zaslišal, je hitro stekel čez dvorišče proti mlinu, z mislimi pri sinku, pa seveda tudi pri Bogu in angelu varuhu. Kako mu je odleglo, ko je v mlinu našel otroka zdravega!

Mnogo kasneje mu je sin to skrb na neki način vrnil. S traktorjem je nameraval zapeljati vzvratno polno nakladalko, ko je zaslišal strašljiv klic njegove majhne hčerke, ki se je nekaj mudila v sadovnjaku. Seveda je takoj pustil traktor, da steče pogledat, šele tedaj pa je opazil, da je izza nakladalke prišepal njegov ostareli oče. Postalo mu je jasno, da bi ga bil brez tistega angelskega glasu podrl na tla in povozil.

Mama nam je pravila, da je bil neki človek silno nezadovoljen s svojim življenjskim križem. Potem pa se mu je sanjalo, da ga je obiskal angel in ga popeljal na neko polje, kjer je bilo ogromno različnih križev. Rekel mu je, naj si izbere sebi najbolj primernega. Po dolgem iskanju in poskušanju je vendarle izbral enega, a kako se je začudil, ko ga je angel opozoril, da je to isti križ, ki ga je nosil že do sedaj.

Tu se spomnim zgodbe, ki mi je pravila neka starejša gospa iz sosedstva za svojega očeta. Ker je pred vojno duhovnik pritiskal z volitvami, se mu je zameril, zato je nehal hoditi v cerkev. Potem pa se mu je sanjalo, da je bil na potapljajoči se ladji in ravno tisti duhovnik kot angel v belem mu je prinesel obhajilo. To je bilo zanj očitno znamenje, odpustil mu je in spet začel hoditi k maši.

Na paši smo imeli zračno puško in smo tekmovali v streljanju v tarčo. Mlajši sosedov pastir je nekaj ušpičil, potem pa stekel poševno čez pašnik. Ko je bil že za dober lučaj kamna oddaljen, se spustil za njim naboj. Lepo sem ga videl, kako je letel za bežečim v loku. Tedaj pa nagajivček nenadoma omahne v neko vdolbino in obenem močno zakriči. »Zdaj sem ga pa preveč!« Postalo mi je vroče in spontano sem se priporočil Bogu in angelu varuhu. Ko sem pritekel do njega, je vstal in se veselo nasmejal, češ pa sem te spet.

Nekoč sem po kosilu vzel v naročje svojega dojenčka, da ga malo poujcam in pocrkljam, v ustih pa mi je ostal oster zobotrebec. V trenutku se je zgodilo, da se je otroček z glavico zaletel v moj obraz in seveda tudi v bodico zobotrebca. Rezultat je bila, hvala Bogu in angelu varuhu, le krvava pikica pod očesom.

Sinku sem nekoč v sobi jemal iz rok majhen dežnik z odlomljenim ukrivljenim držalom. Pa ga nikakor ni hotel izpustiti. Komaj sva prestopila, že zaslišim njegov krik. Kaj se je zgodilo? Otrok je položil dežnik na tla, po nerodnosti stopil nanj, padel naprej in si konico zataknil v vrat, da se je kri curkoma ulila. Na urgenci je zdravnik izjavil, da smo imeli srečo, saj se je konica zarila mimo glavne žile. Sam pa sem to srečo pripisal angelu varuhu.

V sosednji vasi so se nekoč zelo čudili neki gospe, ki se je po pogrebu svojega otroka veselila. Ona pa je razložila, da je žalostna bila prej, ko je vse storila, da bi bil otrok zdrav in ostal pri življenju. Toda ko je umrl, se v veri zaveda, da je neskončno srečen angelček, zato se z njim veseli. Še več, hiša je dobila svojega hišnega angela, morda celo angela varuha!

Za konec pa še nekaj, kar kaže na to, da ne Bog ne angeli niso mizica, pogrni se! Študent je štopal. Prevoz mu je ponudil pijani voznik. Vseeno se mu je pridružil in v prometni nesreči umrl … Podobno je končal fantek, ki se je pridružil stricu duhovniku, čeprav mu je oče branil. Kje je tu bil angel varuh? To so težka vprašanja. Mogoče pa je angel opominjal, samo človek dovolj ne prisluhne. Božji namigi na splošno niso glasni, hrupni, še manj vsiljivi. Treba je biti čuječ!


Anton G. za

LITERARNI NATEČAJ ZA ANGELSKO ZGODBO 2021



24 views0 comments

Recent Posts

See All