• ALEŠ

PA GREM

Updated: Jul 28

Nič, sem si rekel, pa dajmo. Vsi pravijo in iz nekakšnih življenjskih izkušenj vem, da sam načeloma ne moreš vedeti ali je s tabo vse OK, če in ko se ti dogajajo neke nadnaravne, nerazložljive, znanstveno nepriznane oziroma za širšo družbo čudne in nesprejemljive stvari. Zato sem se odločil za voljo sebe in svoje družine o teh zadevah povprašati še kakšnega strokovnjaka. Dolgo sem razmišljal o tem kdo bi to lahko bil. Tehtal sem med psihiatrom, psihologom, psihoterapevtom in župnikom. Po lastni oceni psihiatra, ki hodi v službo od 8 do 16 in po tekočem traku predpisuje različna zdravila še ne potrebujem, prav tako mislim, da ne potrebujem psihologa ali psihoterapevta, ker se mi moje stanje čutenja duš ne zdi razglabljati z ljudmi, ki so končali študij in se na podlagi raznoraznih analiz psihičnih stanj odločali kaj in kako naprej, medtem pa imajo tako eni kot drugi sami pri sebi toliko problemov, da jih še sami pri sebi ne znajo rešiti, kako bodo potem pomagali meni.

Naslednja možnost je bil psihoterapevt, ki ga poznam osebno in vem, da deluje tudi na tem področju, torej angeli, duše, videnja... se je s tem tudi že sam srečal in se še srečuje preko strank, vendar je spet vprašanje objektivnosti. Nič, sem si rekel, najprej pokličem župnika s katerega že kar nekaj časa poznava, je stric mojega prijatelja in mislim, da ima dovolj široko znanje in je dovolj razgledan, da mi bo dal kakšen odgovor na moja vprašanja. 

Dobiva se na kavi in mu odkrito povem  o svojih čutenjih, videnjih in ostalih stvareh, ki se mi dogajajo v življenju. Pozorno me posluša in se o tem tudi malo na kratko pogovoriva. Pove mi, da je za takšno področje zelo dober pater, ki deluje v Ljubljani. Zahvalim se mu za usmeritev in na spletu poiščem malo več o njem. Preberem, da je med drugim tudi psiholog in je deloval v izobraževalnih ustanovah, veliko delal z mladimi in pripada jezuitom. Prva misel, ki se mi je utrnila je bila ˝no evo, če nisem hotel sam, pa me je le nekdo poslal k psihologu.˝ Sam pri sebi nisem točno vedel ali naj se temu smejim ali naj bom zaskrbljen ali kaj naj naredim. Prevevali so me različni občutki. Občutki tako po eni strani strahu, po drugi strani malo jeze (ker sem seveda prepričan, da jaz pač tega ne rabim), po tretji strani pa veliko olajšanje, ker me je morda nekdo le končno poslal na pogovor z nekemu profesionalcu na tem področju. Nisem vedel kaj naj naredim, mogoče me je bilo tudi strah v smislu ˝kaj, če mi ne bo verjel˝. Odločil sem se, da ga pokličem in dogovorila sva se za sestanek oziroma pogovor. 

Prišel je dan pogovora. V mislih pa tisoč in ena misel, kaj bo, kako bo, kako bo potekalo in kaj bo iz tega na koncu. Zase sem vedel kaj vidim, čutim, sanjam, nisem pa bil prepričan kakšna bo reakcija na drugi strani. Glede na to pa, da je pater toliko let delal na področju psihologije, bo menda že vedel kaj z mano, če bo mislil kako drugače me bo že usmeril spet naprej v kolikor bo to potrebno. 

Potrkam in stopim v pisarno. Pričaka me nasmejan in srčen gospod srednjih let, ki od sebe daje neko pozitivno energijo, ki jo ne moreš kar spregledati. V pisarni pa vse diši po kadilu, po tistem kadilu, ki ga uporabljajo tudi v cerkvi in meni diši božansko. Predstavim se in začnem govoriti svojo zgodbo od začetka do konca o videnjih nadangela Mihaela, kakšno nalogo mi je dal, čutenja energij, da umrli govorijo z mano, da vidim, sanjam ali čutim stvari, ki se potem tudi zgodijo,...  Občutek sem imel, da me pozorno posluša in preučuje. Preučuje moj govor, moje besede, mojo mimiko, moje misli. Posluša me do konca, sam pa pričakujem nek šok. Šok, ki me bo zadel in me vrgel ob tla. Vendar ne, pogleda me in mi reče ˝ja, to je to˝ rečem ˝kaj je to to˝ pravi ˝veš imaš nek dar, katerega ima zelo malo ljudi in tisti, ki ga imate, ga imate vsak za neko svoje področje˝ ostanem brez besed on nadaljuje ˝toliko oseb z nekim darom, kot me je obiskalo v zadnjem času, me ni obiskalo že dolgo. Vsi imate nek dar, vsak na nekem drugem področju, kot bi se zbirali na kup za nek boj. Pa ne boj v dobesednem smislu, vendar boj, ki bo potekal na duhovnem nivoju in seveda vplival na naša življenja. Boj, ki se očitno pripravlja pa bo močan, zato se nekako tudi zbirate na kup.˝ Ostal sem čisto brez besed, prvič zato, ker mi je nadangel Mihael v sanjah pokazal zbiranje angelske vojske, ki se pripravlja na boj in drugič, ker sem pričakoval nekaj čisto drugega in sem si že govoril ˝pa ne da sem nor˝. 

Vprašal me je še kako se počutim v cerkvi, rekel sem, da čisto normalno. Potem vstane in začne nad mano moliti, me pokriža po čelu in po rokah in spet nekaj zmoli. Vmes pa sam razmišljam kaj naj bi to bilo, mogoče pa je preverjal, da se ni kaj zlobnega nalepilo name. Očitno sem test prestal. Kasneje sem bral v eni izmed revij o nekem slovenskem eksorcistu, ki deluje na tem področju že vrsto let. Pravi, da ko dobi novo domnevno z zlobnim duhom obsedeno osebo najprej nad njo izvede neko molitev in jo pokriža. V kolikor je oseba obsedena se začne upirati, se boji itd. Takoj, ko sem ta članek prebral sem dobil v glavo enako sliko, kot sem jo doživel pri patru. Mislim, da se morajo vseeno prepričati tudi o tej možnosti. 

Nato me je pater prijazno opremil z blagoslovljeno vodo, kadilom, ogljem in olivnim oljem oziroma z vsemi pripomočki katere naj uporabljam za svojo zaščito pred negativnimi energijami. Povedal sem mu o čutenju energij v trgovinah in prostorih kjer je na kupu dosti ljudi. Svetoval mi je naj se preventivno zaščitim s sveto vodo preden vstopam v prostore, da bo vpliv teh energij manjši. Prav tako me je blagoslovil in rekel, da naj s kadilom in sveto vodo zaščitim svoj dom ter da lahko tudi ostalim prijateljem, znancem in ostalim, ki bi to potrebovali pomagam pri zaščiti doma ali ostalih stvari pred vplivom negativnih energij ali entitet. Na koncu sem se počutil odlično, sproščeno in bolj duševno izpopolnjeno. Pogovor je bil zelo sproščen, konstruktiven in v bistvu mi je ravno on dal največ odgovorov  na moja vprašanja. V mislih sem imel pa stavek iz molitve "verujem v enega Boga, očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje, vseh vidnih in nevidnih stvari,..." in seveda mi je bilo nekako logično in kljub vsemu smiselno, da bi morali ravno oni nekako verjeti v takšne stvari. 

Na koncu sem bil vesel, ker sem se odločil za ta korak, prav tako sem hvaležen, ker me je župnik usmeril na pravi naslov in na pravega človeka. 


LITERARNI NATEČAJ ZA ANGELSKO ZGODBO 2021


22 views0 comments

Recent Posts

See All