• LITERARNI NATEČAJ ZA ANGELSKO ZGODBO 2021

SO ANGELI OB MENI? zgodba št. 90

Sonce je zahajalo, temna tančica je zavila zemljo in jo spremenila v temo.

Po srebrni kopreni je priplavala luna, ljubeče mi je pomežiknila skozi okno

ter me povabila, naj bom to noč njena gostja. Okno je odprto in zastrmela sem se v tiho poletno noč. Prevzem me je vonj po že skoraj odcveteli lipi pod mojim oknom. Tudi vonj vrtnic je zadišal nekje iz sosedovega vrta. Ne vem, kaj je z menoj? Ne morem se vživeti v to prelepo poletno noč. Oko se mi je uprlo v

višine med oblake, ki včasih rišejo tako zelo čudne podobe.

Toda ali mi ti oblaki nocoj ne rišejo nekam tako zelo znane podobe? Dolgo stojim in gledam, morda uro - morda več, tukaj čas nima pomena, niti strah me ni v tej tišini in samoti. Končno sem zagledala njun obraz, bled in mil, njune oči, ki nemo zrejo vame.

Prišla sta! angela moja. Vedela sem, da bosta prišla, vedela sem, da me ne bosta pustila samo. Saj dnevi zame postajajo vedno daljši, vedno daljše so moje prečute noči. Vedno mislim nanju čeprav vem, da sta med angeli, le spomin je tako zelo živ. Pred nekaj leti sem še lahko rekla, kako lepo je živeti, kako lepo je biti mlad, toda zdaj ko vaju ni ko je čas in življenje pokazalo pravo lice, sem čisto drugačnega mnenja. Ne – ne bom rekla, da gledam vse črno, ker vem, da je še mnogo lepega kar je za življenje primerno. Samo treba je obrniti list svojega življenja na pravo stran. Zato pa bi rabila moja dva angela, da mi pomagata obrniti ta list na pravo pot. Zato je tudi srce vedno polno otožnosti in oči polne solz.

Srečna sem zdaj, da ju lahko vidim, in nesrečna hkrati. Ugotavljam, kako zelo blizu smo si. Spoznavam kako zelo blizu sta si življenje in smrt. Od bolečine mi solze zalijejo oči in zagristi moram v ustnice, da ne bi zajokala na glas. Kako zelo rada bi ju zdajle objela, jima povedala o neizmerni samoti mojega življenja, o črnem malodušju ki mi jemlje vero v srečo in prihodnost. Vem, da mi bosta oprostila, ker se tako pogovarjam z njima. Saj vesta, da ne morem brez tega, počutim se srečna, pomirjena, kadar ju lahko vidim, pa čeprav v visokih oblakih, ki mi rišejo njuno podobo. To je bilo veličastno doživetje, tišina, vonj po cvetju in v visokih oblakih mi je počasi začela bledeti angelska slika.

Zbledela je… ostal je samo še mesec, ki me še vedno vabi, naj bom to noč njegova gostja.


Čakam za

LITERARNI NATEČAJ ZA ANGELSKO ZGODBO 2021





18 views0 comments

Recent Posts

See All