• LITERARNI NATEČAJ ZA ANGELSKO ZGODBO 2021

TUDI ŽIVALI IMAJO ANGELE - zgodba št. 28

Tista srna, ki se je prilepila na steklo avta. Kar naenkrat je pokrivala celo šipo, sploščila brisalce, njeno veliko, sloko telo, njena življenjska sila, vse se je naslikalo naravnost pred naju, ko sva dirjala v Ljubljano v šolo. Bila sem še otrok, bilo me je groza in naenkrat je bila tista predura tako neskončno daleč. Srne ni bilo več, ostal je vzorec na steklu, črepinje, ki so se še vedno držale skupaj, skoraj kot umetnina. Packa krvi na sredini, šepajoča in prestrašena žival pa se je izgubila v gozdu.

Usoda te srne me je ganila, njen angel me spremlja še sedaj. Ko vozim mimo gozdov, zdaj že svoje otroke, ko jim govorim o neki srni, ki je nekoč skočila pred naš avto in se potem izgubila v gozdu. Kako sem si želela, da bi tisto zgodnje jutro oče ustavil čas in stekel za njo v gozd, se ji opravičil, ji obvezal rane, ji vrnil zaupanje v divjino. Vzela bi jo seboj, jo negovala in hranila. On pa je rekel, da se nama mudi in bo avto moral na servis. Pa obljubil mi je, da bo zvečer poklical v lovsko društvo in da jo bodo lovci morda našli. In ustrelili? Mar jo bodo res našli? In kako? Bolelo me je srce in vse tiste suhoparne šolske ure so drsele mimo mene, ko se mi je pred očmi prikazovala podoba srne na steklu, kot fotografija, ki ti jo pokažejo samo za sekundo.

Njen angel zdaj teče ob mojem avtu, mi šepeta, naj vozim počasi in oprezno in me spominja, da so ceste samo gosti v domovanju narave.

In prav tako je bilo z ribo, ki jo je ulovil moj mož in je potem hotela še naprej živeti, on pa je pograbil kamen in tolkel, jaz pa sem vpila, naj jo vendar ne muči dolgo. In sem potem doma strmela v dišeč krožnik s tisto ribo in iz ust mi je tekla slina, iz oči pa solze. Mož pa je že cmokal and svojim ulovom in se hvalil, da je ravno prav začinil ter mi na mojo žrtev stiskal košček limone. In spet je bil angel ribe tam nad mizo, da sem se mu lahko zahvalila za njeno ribje življenje in mu zagotovila, da cenim njeno žrtev. Da sem potem vsakič, ko sem pripravljala ribe, zdaj že za svoje otroke, klicala angela, naj mi oprosti in naj s to ribo zaužijejo prav toliko samopožrtvovalnosti in plemenitosti, kot jo je premogla ona. Da bodo tudi oni dar za druge.

Ko se je mož vrnil s kolin, pa me je dokončno minilo. Da ne more več jesti svinjskega mesa, je priznal. Mogoče, ker smo tudi ljudje svinje in to ne gre. In je angel tiste svinje, ki jo je mož držal za nogo, ko so jo vlekli na traktor, ki jo je rinil nazaj, ko je želela rešiti drugo svinjo, svojo sestro, je tisti angel rekel, da to je pa preveč. In so naenkrat mojega moža vlekli, sredi letališča so ga prijeli nič hudega slutečega, uklenili so ga v lisice in pahnili za zapahe. Kriv, so trdili. In je bil naenkrat on sam kaznovan in nemočen, kot svinjo so ga obsodili na sodišču, ga suvali pred sabo, mu zvezali roke z nekim tujim prestopnikom. A za razliko od svinj, so ga potem izpustili na svobodo, češ, denarna kazen pa še pride.

In jaz sem vedela, da je imel prste vmes angel tiste nedolžne debele svinje, ki je tudi rekla, da ni nič kriva, da še ni pripravljena umreti in še ni zmožna biti žrtev.

Angel je pomirjen, a ne povsem. Še zmeraj prihaja in preizprašuje. A si človek res lahko dovoli vse? Mar ta človek pri vsej svoji čutečnosti res pozablja, da v vsem živem domujejo duše in v vsaki duši večni angel?


Ursula za


LITERARNI NATEČAJ ZA ANGELSKO ZGODBO 2021


25 views0 comments

Recent Posts

See All