• LITERARNI NATEČAJ ZA ANGELSKO ZGODBO 2021

TVOJA ROKA zgodba št. 46

Odpotovati sva nameravala. Moj mož je imel službeni opravek, jaz pa sem nameravala z njim. Privoščiti sva si nameravala mali dopust in obiskati nekaj prijateljev. Vse sva že pripravila, ko me je nekaj zadržalo. Moj oče je bil že nekaj časa bolan. Srce mu je pešalo in večkrat mu je zdravnik dajal injekcije, dobival je tudi tablete. Pomislila sem na očeta in nekaj mi je govorilo, da moram prej obiskati očeta in se prepričati, da je vse v redu. Neka slutnja, ne vem kaj, me je zadržalo.

»Odpeljala se bova na moj dom, da vidiva, če je vse v redu. Videti moram očeta, preden se odpraviva na to dolgo potovanje« sem dejala možu. Tako sva se še isto popoldne odpeljala na moj dom. Pripeljala sva se pred hišo, ko so se odprla vežna vrata in sva zagledala dr. Seničarja, ki je bil pri mojemu očetu.

»Kako je z mojim očetom?« sem ga takoj vprašala.

»Če bo nocojšnjo noč preživel, potem mu še dam nekaj dni« mi je čudno zaskrbljeno odgovoril. Nisem mogla verjeti, nikakor nisem dojela, da bi bilo res tako slabo. Mojega očeta sem imela nadvse rada, vedno mi pomenil vse in tako ponosna sem bila na njega.

»Ostaneva doma!« sem se odločila. Moj mož se je strinjal. Povečerjali smo, mama je bila zelo izčrpana. Večino noči je prebedela v skrbi za očeta. Rekla sem ji naj gre spat, da bom jaz pri očetu, če se mu kaj poslabša. Ulegla sem se na mamino posteljo, mama pa je šla v drugo sobo. Ateku sem rekla, da bom ob njem in lahko v miru zaspi. Tako sva malo dremuckala in mogoče celo zaspala. Čez nekaj časa sem čutila, da se je atek premaknil. Takoj sem bila popolnima budna in ga vprašala kaj rabi.

» Zebe me, veš tako me zebe v noge, čisto nič jih ne čutim« mi je rekel. Usedel se je na posteljo, jaz pa sem priklopila malo električno pečko, da si je grel noge, potem pa sem mu jih rahlo zmasirala, ker so bile čisto ledene.

»Tako dobra in pridna si » mi je rekel »Mogoče bom pa sedaj lahko malo zaspal« Pobožala sem ga po licu. Obrnil se je na bok in spet sva malo dremuckala, vendar ni trajalo dolgo, ko sem začutila nek njegov nemir. Ata, kaj je, je kaj narobe, kaj naj naredim ? sem vprašala.

»Mogoče bi vzel tableto, nekako me tišči v prsih, tako čudno je « mi je rekel. Hitro sem zbudila mamo in tudi sestro, ki je spala zgoraj. Mama je rekla, da naj sestra teče po zdravnika, ki je stanoval blizu, ker se boji, da se bliža srčni napad. Ta zdravnik je bil res požrtvovalen .Ob vsaki uri je prihitel na dom. Bilo je okoli treh zjutraj. Zdravnik mu je dal injekcijo. Ko je potegnil iglo iz roke, je na koncu ostala kaplja črne skoraj strnjene krvi. Zdravnik se je takoj poslovil in odšel, kar ni bilo v njegovi navadi. Vedno je še malo posedel, da je videl učinek zdravila. Ata pa je ležal tako čisto pri miru in tako težko dihal .Potem je rekel: « Zdaj pa mi bo mogoče boljše in se bom obrnil », prijela sem ga za roko in počasi se je skušal obrniti. Trdno mi je stisnil roko, potem pa je stisk popustil in samo še mali vdih.

Mojega atana ni bil več.

Ozračje drgeta, vrata se odpirajo in spet zapirajo. Zavese plahutajo, zunaj lahek veter stresa veje, oblaki potujejo po sončnem nebu, ko tole pišem.

Nekateri ljudje pravkar odhajajo in puščajo za seboj nepozabno bolečino. Angeli pa nas včasih peljejo tja, kjer smo potrebni, včasih pa pozabijo na nas.


J. L. za

LITERARNI NATEČAJ ZA ANGELSKO ZGODBO 2021



21 views0 comments

Recent Posts

See All