• LITERARNI NATEČAJ ZA ANGELSKO ZGODBO 2021

ZGODBA IZ OTROŠTVA zgodba št. 21

Updated: Mar 14

''Bila sem otrok revnih staršev, a poštenih in delovnih staršev, ki niso bili verni, čeprav so bili katoliki. Vzgajali so me po katoliški veri, zato sem opravila vse zakramente.

Bilo mi je tri leta, ko nam je pogorela hiša in gospodarsko poslopje v celoti, rešili so samo živino. Požara se ne spominjam, ker sem bila premajhna, spominjam pa se dogodkov in prizorov, od štirih let dalje. Starša sta s pomočjo dobrih sosedov zgradila zasilno bivališče iz ilovice, tudi tla so bila tlačena iz ilovice. Bil je to prostor v enem, v katerem se je kuhalo, jedlo in spalo. V tem prostoru smo živeli babica, jaz in starša. Bolje je bilo poskrbljeno za živino. Imeli smo nekaj kokoši, kravo in svinjo s prašiči, ti so živeli ločeno.

Imeli smo nekaj sadovnjaka, nekaj vinskih goric, malo gozda in dve mali njivi. Vse to je zadoščalo za štiričlansko družino in živali.

Babico sem imela zelo rada. Skupaj sva spali na slamarici, ki ni bila polnjena s slamo, temveč z ličjem, ker je bilo bolj obstojno.

Živo mi je ostala v spominu nesreča, ko mi je bilo komaj štiri leta. Takrat sem skoraj umrla. Žal nimam veliko lepih spominov na mamo, ki je bila alkoholičarka. Raje sem bila z babico in očetom. Karkoli je oče počel, sem bila ob njem in se od njega marsikaj naučila. Tako je nekega dne razdiral vinsko klet, da bi naredil še eno dodatno sobo, za njiju z mamo. Pri tem mu je pomagal stric. Jaz sem se igrala z bratrancem, ki je bil leto dni starejši od mene. Spomnim se, da sem utrgala rdečo vrtnico in jo šla pokazat očetu. Rada sem imela rože, že kot otrok. Prišla sem do očeta v trenutku, ko se je zrušil zid in me pokopal pod sabo. Prav tako je pokopal očeta do kolen. Zahvaljujoč očetovi prisebnosti, mi je uspel z roko zapreti usta, da mi jih ni zasul pesek. S stricem sta me rešila izpod ruševin. Spomnim se, kako sem jokala. V očeh sem imela polno peska. V rokah pa sem še vedno držala rdečo vrtnico. Tekla sem prosti dvorišču, ki je bilo nekaj metrov proč, babica mi je pritekla naproti, ko je zaslišala moj krčeviti jok. Kje je bila mama se ne spomnim. Babica me je objela ter me nato umila.

Ko sem bila stara sedem let sem dobila brata, pri devetih drugega in pri dvanajstih letih še sestro. Preveč je bilo lačnih ust, zato sta se starša veliko prepirala. Mama je bila vse bolj opiti, zato jo je oče večkrat pretepel, kar seveda ni bilo prav. Takrat sem vedno zelo trpela. Tudi nas otroke je tepel, če nismo ubogali, pa čeprav sam ni pil.

Ko sem bila v trinajstem letu je zbolela babica. Stara je bila oseminsedemdeset let. Po enem tednu je umrla za tetanusom.

Tretji dan po njenem pogrebu je oče odšel, s konji, pomagat prijatelju pri nekem opravilu. Domov je prišel pred polnočjo. Bil je zelo utrujen, zato mu je mama pomagala spraviti konje v hlev. Bila sem budna, ko me je oče prišel pobožat po licu in šel spat. Tudi mama je ugasnila luč. Bila je ura pol enih ponoči. Nenadoma se je zaslišal dojenčkov jok in zvok, kot da bi nekdo polnil slamarico z ličjem. Mama tistega večera ni bila opita. Prižgala je luč, misleč da joka dojenček v posteljici. Toda, ko je prižgala luč je sestrica mirno spala. To se je zgodilo trikrat in vedno v temi. Jaz sem bila ves čas budna. Mama je opazila, da tudi jaz bedim, zato me je po tretjem pojavu vprašala, ali kaj slišim. Odgovorila sem, da slišim dojenčkov jok in polnjenje slamarice z ličjem pri štedilniku. Mama je slišalo enake zvoke, z razliko, da je imela občutek, ko da zvok prihaja od mize, ki je stala vstran od štedilnika.

Tedaj je mama zaklela ''Hudič prekleti, a ne bo celo noč miru?''. Od tega trenutka se to več ni ponovilo.


Takrat si tega nisem znala razložiti in tudi pogovarjali se o tem nismo. Sedaj ko prihajam v babičina leta, pa včasih pomislim ali nam je babica želela pomagati pri dojenčku ali pa je njena duša iskala mir. Kdo ve?''


Babica za

LITERARNI NATEČAJ ZA ANGELSKO ZGODBO 2021



31 views0 comments

Recent Posts

See All